Tudi ti boš stal pred smrtjo in v grozi boš sopihal ali spravljen s celim svetom mirno se ji boš nasmihal.
Pride kakor tat ponoči, ko v počitku boš užival ali ko pri svetlem dnevu boš skrivnosti čar odkrival. Ihta se bo umirila, jezni dir bo pokončan, ognja, ki meso razjeda, žar bo kruti poteptan. V očeh bo ugasníla zadnja trôha skrivne žęlje, ki grenkobo ti pošilja in ti jemlje vse vesęlje. Za spoznanje bo prepozno, ki življenje ga ponuja, kot mušice ga odganjaš, tudi ko srce prebuja. Vse navade zvodeníjo kot pokvarjena pijača, po katere delovanju se želodec ti obrača. Jarem, suženj, boš zapustil, ki ga zdaj ne upaš snéti, saj bojiš se svojo pesem svetu širnemu zapéti. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |