|
SONETNI VENEC
Zapeti pesem vam želim o kralju,
ki v začetku bil poštenosti je zgled,
tam kjer teče sladko mleko in pa med,
v deželi daljni, v Izraelskem kraju
Obljubil Bog je, da bo z njimi v raju,
da v blagoslov bo vladal s kraljem vred.
Le poslušnost je zahteval spet in spet
in da malike ne časte v mlaju.
Pastirja Bog mazilil je za kralja
in z duhom svetim ga je oborož'u
zaprl žrela je kot deček levja,
a hudega ni storil niti polžu.
Ta pesem o človeku je veselja
Abiagilinemu drugem možu.
Abiagilinemu drugem možu
je kot takšna, tudi ona k njem' prišla.
A prva žena, Savla hči, Mihala
že prej je v njej ljubezen kralj naš sprož'u.
Če rad bi, dragi bralec, se pritož'u ,
da kralja še imena vpisal nisem,
vrstic ne boj se brati Svetih pisem,
morda odgovor prej v njem boš dob'u.
Dve, v kraljestvu torej, ženi je imel,
ljubeče, dve je ženi, kralj naš bož'u.
A na žalost, v vnemi svoji ni dojel,
da s tem življenje izpostavlja nožu;
o dejanjih teh in njemu vam bom pel
Jesejevemu sinu, kak' je krož'u.
Jesejevemu sinu, kak' je krož'u,
s pogledom in očmi s terase svoje,
namesto, da želja dušil bi oje,
v pohotnosti je bil podoben mrožu.
Z močjo, ki je enaka le velmožu
za njeno je ime, Batseba, zvedel,
kaj kmalu je na svoj jo dvor privedel,
ostala ni Batseba zvesta možu.
Ni možu svojem - Uriju Hetejcu,
ki bil je v težkem vojnem položaju.
pomagal je rojaku in zamejcu,
ljubeče, bratom svojim v vzdihljaju,
v bitki strašni proti Amonejcu,
en dan je bil na napačnemu kraju.
En dan je bil na napačnemu kraju,
kamor Joab ga je poslal poveljnik.
Ni vedel ubogi Urija dobrotnik,
da kralj njegov je 'padel' na značaju.
Saj bal se namreč kralj je naraščaju,
nosečnost je hotel prikrit' prešuštnik.
Da dete ne postalo bi naslednik,
želel pripisat' kralj je vse slučaju.
Izdal ukaz kot kralj, ki ni sebičnik,
da kdo zamenja ga na položaju,
a on Urija naj se vrne srečnik,
poroča, v domovini, vse o stanju
kako bojuje njihov se sovražnik
Hetejec naj doma uživa v gaju.
Hetejec naj doma uživa v gaju,
uživa naj Urija s svojo ženo.
Tako razmišljal kralj je premeteno,
izognit' se želel je pripetljaju.
Vedoč ne o prešuštva dogodljaju
poroča kralju Urija res kleno,
pove za vse dogodke mu iskreno
o težkem, grenkem vojnem zalogaju.
To Kralj posluša, kima, se nasmiha,
pozna vojakov čut po domotožju,
naj z ženo spi, na dušo to mu piha,
naj v toplem ženinem zaspi naročju,
pozabi misli bojnega prepiha,
odpravi misli vojnemu orožju.
Odpravi misli vojnemu orožju
in naj doma se s svojo ženo zbliža,
naj se spočije, naj mu tekne špiža
naj vrne se na dom ob gore vznožju.
Zavedajoč ne spletke se razsežju,
kot da si ne želi srca obliža,
kot da drži se knjig peteroknjižja,
ostal Urija v hiši je predvežju.
V kraljevi je hiši skupaj s hlapci pil,
želel je prepustiti se brezbrižju,
toda v srcu svojem zaskrbljen je bil.
Čeprav po ženi hrepeneč otožju,
in čeprav do nje ljubezen je gojil -
vendar ni spal v domačemu okrožju.
Vendar ni spal v domačemu okrožju,
sam v predvežju hiše kralja je prespal.
Gospodarjeve zle volje ni se bal,
se v jutru je sprehajal po drmožju.
S kraljevimi je hlapci stal v postrožju,
vedel je zakaj pri kralju je ostal,
zakaj ženi se v ljubezni ni predal
zakaj se z njo ni ljubil na rogožju.
Da mu pojasni svoje to početje,
Urija sli poklicali so h kralju,
po hiši slišalo se njega dretje;
"Naj pride, ki enak je tolovaju!
Kaj s takšnim naši naj store očetje?
- obnaša se podobno otročaju!"
"Obnaša se podobno otročaju!"
tak' kralj v togoti Urija še kliče,
dokler ga v sobane ne prikliče.
Čeprav ne dela vse po običaju
oditi reče vsem, razen točaju.
Zakaj doma ne išče prenočišče?
Zakaj je tukaj našel zatočišče?
In kaj njegovem manjka zavičaju?
Sprašuje kralj, pri tem pa se zmrduje.
"Skrinja in Izrael," začne Urija,
"v šotoru, zunaj vsak moj brat, domuje
sovražnik Juda ter Joaba zvija
in proti kralju mojem boje snuje
vesel ne bom početi kar mi prija!"
"Vesel ne bom početi kar mi prija,
a kralj naj me posluša, naj odloči
raje v trd boj grem v nevihtni toči,
gorje, da čutim le en dan udobja."
"Ako tako je, dragi moj Urija,
v preddverju mojem enkrat še prenoči,
en kelih vina z mano si natoči,
sodrug mi bodi, to ni hudobija."
Ni kralj v resnici mislil o dobroti
in reč je ta prišla iz zlobnih prsi.
Poštenost kralju je bila napoti,
Urija vzdržnost ni služila svrsi.
Drugače kralj se te zadeve loti:
"Odkar od polja vojnega odšel si..."
"Odkar od polja vojnega odšel si
nisi z mano vina sladkega popil."
Reče kralj točaju, da bi vino vlil
- hoteč Urija je napit' počasi,
saj nova se prevara skriva v čaši
z ženo bi pijan vsaj eno noč prebil.
A Urija znova zunaj je vedril
in ni se vdal prevari samopašni.
Kralj Izraela tokrat se razjezi,
Hetejca v vojno spet nazaj pošilja,
mu za Joaba pismo da v pretvezi,
vendar v pismu zla je hudobija,
a reče kot da v dobri sta navezi:
"Čast gre tebi - moj dragi brat Urija."
"Čast gre tebi - moj dragi brat Urija,"
z besedami se kralj mu prilizuje,
a v srcu svojem mu želi najhuje
in zlobno laž v besede sladke ovija.
Koder sovražnik najmočnejše ubija,
kjer se nasprotnik res močno bojuje
Joabu v pismu kralj tak' ukazuje,
tja pošlje naj nesrečnika Urija.
Poveljnik za Hetejca koj ukaže
naj jezdec bode v prvi bojni trasi.
Ko še ne mine čas večerne straže
Urijevo življenje se ugasi.
Batsebo vzame kralj, se s tem umaže,
a hudi so pred njim in težki časi.
A hudi so pred njim in težki časi,
v Božjih je očeh storil veliko zlo.
Natana preroka Bog pošlje zato,
pred kralja stopi in začne počasi:
"Dva moža v enem mestu sta bila:
bogatin, lastnik ovac in pa goved
in drugi, revež, o njem gre ta poved,
ki ovčko je imel, pri njem je pila,
pri njem je jedla, saj sam jo je redil,
kot hči mu je bila ponos obilja.
Nekoč pa bogatin, goste je dobil,
a vzel ovac ni svojega nastilja,
ne, ubožca je ovčico umoril."
"Saj takšnega se vsak izogne cilja."
"Saj takšnega se vsak izogne cilja,"
reče kralj togotno in se razsrdi:
"Takšen hudobnež vreden je le smrti
kje se dogaja takšna grdobija?"
"Na tvojem dvorcu kralj, se to dogaja
in ta hudobnež, Bog ti pravi: ,Ti si'!
Zapovedi ubogal Božjih nisi,
kar se zgodilo je bila je kraja,
Urija si Hetejca udaril z mečem.
Čeprav skrivaj si storil vse to, najsi,
nazaj na tebe vso nesrečo mečem
vojaki te more kot mladi risi,
vendar ne rešiš se, še to ti rečem,
tega, da kdo ti pravi: ,Takšen ti si'!?!"
Tega, da kdo ti pravi: ,Takšen ti si'!?!
ne pusti dragi bralec, da zgodi se
saj to kar seješ tudi žanješ - ve se,
in pa vsak srečo svojo kuje sam si.
A zgodbo vso in več lahko prebereš
v Besedi Božji, ki je bolj vesela,
preroka v drugem pismu Samuela,
v enajstem jo poglavju sam odkriješ.
Po Besedi Božji, če boš hrepenel,
vse vedel boš o Božjem novem raju,
v težavnih časih k njej se boš zatekel,
ne boš podoben trdemu kobalju,
takrat boš vedel in boš drugim rekel:
"Zapeti pesem vam želim o kralju!"
MAGISTRALE
Zapeti pesem vam želim o kralju
Abiagilinemu drugem možu,
Jesejevemu sinu, kak' je krož'u,
Enkrat je bil na napačnemu kraju.
Hetejec naj doma uživa v gaju
Odpravi misli vojnemu orožju
Vendar ni spal v domačemu okrožju
Obnaša se podobno otročaju.
Vesel ne bom početi kar mi prija
Odkar od polja vojnega odšel si,
Čast gre tebi, moj dragi brat Urija.
A hudi so pred njim in težki časi
Saj takšnega se vsak izogne cilja
Tega, da kdo ti reče: "Takšen ti si!?!" Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
LEGENDA:
Malik; bitje ali predmet, čaščeno po božje, tudi napačni (lažni) bog
Mlaj; lunina mena, ko je zatemnjena vsa njena površina
Oje; vprežni drog kmečkega voza
Velmož; veljaven, vpliven pripadnik višjega družbenega sloja (nekdaj)
Kleno; pošteno
Drmožje; suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore
Postrožje; razporeditev
Rogožje; rogoznica, preproga
Tolovaj; razbojnik
Špiža; jed
Peteroknjižje; tora, prvih pet Mojzesovih knjig
Svrsi; svrha, namen
Trasi; smer projektirane ceste (v tem primeru smer napada)
Kobalj; kobalja, debelna rogovila
Zgodbo iz Svetega pisma si lahko prebereš tudi na tem naslovu: http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Sam+11-12&compact=1&id0=1&pos=0&set=2&lang=sl |
