Napisal/a Dr Loco, v sobota, 11. jun. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Snov v misel se razblini, sam med zvezdami sem, nezaščiten. Iščem v gosti tej črnini, smisel pravi, prvobiten.
Žarek sem, drveč brez konca, režem zvezdni prah na poti. Iščem, iščem, pa ne najdem, vedno znova sem v zmoti. Nenasiten sem, odločen, vem, da bližam se rešitvi. Vidim sonce, dih zastane, zdaj izginejo vse rane! Tam na sredi te samote, vidim končno vir lepote ... Ne, ni sonce, vroča kepa, tam si ti, neskončno lepa.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|