V imenu ljubezni zaprta v vakuum, izstradana v temi hlastam za zrakom, nešteto krvavih korakov nevrednih, nešteto naivnih zablod duš nevednih, le bežno se spomnim obljube luči; so res vse obljube na svetu laži?!
Po bitkah za naju na koncu poti, še vedno sem sama, še vedno v temi, prispela sem tja, kamor sem si želela, a nekje po poti je želja zbledela, z vsakim korakom je daljši predor in z vsako besedo je večji razdor, vse bližje sem cilju, a luč kar beži, tako blizu tebi, pa vendar te ni.
Trudim se, da nebi več te čutila, želim si živeti, pa vem, da pustila bi ti, da mi vzameš prav vse, kar imam, vseh se obranim, le tebe ne znam, nihče me ne zlomi, le ti me lahko, le ti me za vedno zavijaš v temo. Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev) |