Kako boli me, ti ne veš, to kar med nama je, česar ni, ko brez pozdrava mimo greš, a s pogledom zažiraš se mi v oči.
Zakaj puščaš mi odditi, brez pozdrava, brez besed, če pa čutim da v misli skriti, s pogledom razkrivaš mi svoj svet.
Boš kdaj vrata vanj odklenil mi, ali le kukati moram v življenje tvoje, se delati da mar mi ni, da tebi niso namenjene sanje moje?
Bi rada ukradla poljube ti, pa jih ne morem, jih ne smem... od kar na lica tri dal si mi, le za tvoje ustnice še vem.
Po objemu tvojem hrepenim, da bi v njem se utopila... občutka tvoje topline si želim, ko bi k tebi se privila.
Zakaj pustiš mi, da trpim, ko vidiš da zame si edini... Da le za kratke trenutke živim, ko se pogovarjava s pogledi.
Te prosim zdaj da bolečine me odrešiš, te samote ker te ni, s poljubom sreče jo razrešiš, in objameš me tja do večnosti.
Komentiraj pesem na forumu. (17 komentarjev) |