Od Caylipso
|
Mala, nevidna kepica brez spomina se rodi. To sem bila jaz. Hlastala sem za mrzlim zrakom, da mi je skoraj razneslo pljuča.
Pretrgala sem popkovino, s katero sva bili povezani. Splavala sem na površje. Zdaj me je strah živeti. Rada bi nazaj, mama! Rada bi, da bi bilo kot nekoč. Rada bi znova doživela rojstvo. Trenutek je veličasten. Božanski.
Vem, da se lahko zdaj znova rodim. Da pretrgam tisti lunin vozel, s katerim sem povezana. Da zadiham mrzel zrak, ni me več strah, mama!
Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev) |