Mala, nevidna kepica
brez spomina se rodi.
To sem bila jaz.
Hlastala sem za
mrzlim zrakom,
da mi je skoraj
razneslo pljuča.

Pretrgala sem popkovino,
s katero sva bili povezani.
Splavala sem na površje.
Zdaj me je strah živeti.

Rada bi nazaj, mama!
Rada bi, da bi
bilo kot nekoč.
Rada bi znova
doživela rojstvo.
Trenutek je veličasten.
Božanski.

Vem, da se lahko zdaj
znova rodim.
Da pretrgam tisti lunin
vozel, s katerim
sem povezana.
Da zadiham mrzel zrak,
ni me več strah, mama!

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---