Od srečka
|
V meglici jutranje sreče, skoz gosto vejevje lesketa zore, zazrem se v ples zgodnjih žuželk.. tik nad vodo drsi vsa lahkota
malih kril, tankih nožic svojih korakov ubira poti... hodi? leti? nobenih na vodi njenih sledi valov... vrtinči se le ples drobnih, na kamnih obrnjenih belih tokov.. hrastov list, vejic šepet v svoje temine lesa ujet, v kodrast, nemiren plesa trepet.. Z biseri trav skoz misli, pogled mi pošlje pozdrav tvoje misli iz dalj.. v meni, jaz v tebi s teboj... za isto Svetlobo zreva iz sebe, v pozdrav dnevu in Njej najvišji.. kot jagnjed poleti se mi ozaljša.. Nje senca je sončna, najdaljša.. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |