Od Maja Živanovič
|
Trgam in lomim se stran od vseh,
preklinjam kar veže me še na ta svet,
s hrbtom obrnjenim proti ljudem,
stisnjena v kot, sama proti vsem,
iz besa in gneva znova rojena,
v želji po krvi blagoslovljena,
zapisana kaosu, v njem posvečena,
iztrgana luči, temi izročena,
z ognjem in mečem v boj nad zveri,
ponižne, prikrite pod krinko laži;
danes povabim jih vse v gosté,
postrežem z resnico - kdor upa, naj jé,
ostalim potrgam obraze lažnive,
za vedno pobrišem nasmehe varljive.
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |