Napisal/a linalunareja, v petek, 05. nov. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Plesalca sva, na gladini temnega neba se preklanjam strahovom, ki jih rojevaš v mesečini. Strah za ogradami-potujem nad valovi spokoja srečnih duš. oplojena se semenom upanja-vrtiva se- svet danes ne obstaja-sreča sanj je: rojstvo najinega otroka Plesalce karnevala!
-Melodija smrti udarja ritem odtisom težkih udov, sreča? - na tvojem obrazu prosojne beline je trenutek nezavednega duha! Trpljenje skrivnostno! -obsedim, mesečina umira! -odhajam, zagrinjam zavese svojega žalostnega teatra. Slovo teles, pozdrav misli. Moj plesalec si! ...jutri zmagava na plesu življenja-za vselej! -na stopnicah madeži krvi, krvavim iz notranjosti, prepozno je!- umrlo je upanje na hladnem stopnišču najinega propada!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|