| Napisal/a stebko, v petek, 05. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Mrak spustil se je na plan, s temo pokril sijoč je dan. Gledam zvezde ki žarijo, čutim, da tako kot jaz po nečem hrepenijo.
Sijočo zvezdo na nebu uzrem želim biti ista ko umrem. Ko črna zemlja mi pokrila bo telo se v zvezdo spremenim svetlo. Gledala bom iz neba in svoje drage jaz bom čuvala utrinke zvezdne bom pošiljala za vse vas bom jaz žarela. Nikar ne točite solz ob grobu mojem, ko v domu jaz bom novem, nikar ne bodite žalostni vi, saj zvezda na nebu za vas žari.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
