Kot klošar za drobiž,
jaz prosim te ljubezni;
samo pogled, en sam dotik,
morda le misel name
in zraste up še zame,
da ne delaš več razlik,
saj po izbiri trezni

le ugotoviš morda,
da ti ni toliko za prestiž .

Poglej me v oči!
Vidiš v njih zvestobo
katero nihče drugi, tudi dragi,
ti ne mogel bi je dati.

Položi name dlan,
potegni z njo po meni,
mar te ne pomirja vsak dotik
po koži tej kosmati?

Pomisli le,
kaj vse lahko storil bi zate,
za tisto malo hrane,
ki mi bila čez dan bi dana ?

Bi te ubogal,
kar bral bi tvoje misli,
tvoje želje in hotenja,
bi z ljubeznijo bila obdana.

Pred vrati hiše varoval bi
nedotakljivost tvojega telesa
in buden noč in dan
skrbel za varnost bi imetja
a za nagrado takega početja
bilo dovolj bi, da sem lahko ti
vse do konca vdan.

Zato me,
prosim, vzemi s sabo,
odpelji me iz zavetišča,
in sreča bo obema zasijala,
saj bom boljši s tabo
kakor je življenje tvoje,
ker več bom vračal
kot ti meni boš dajala.

* Gmajnice - zavetišče za
     zapuščene živali v LJ

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---