Sem kot kamen.
Mrtvo potapljanje v globino močvirja...
Borim se z vsemi vejami,
tlačijo me, me zavezujejo...
Imeti rad temino globine?
Polna blata, zgoščenega rastlinja...
Kako naj diham?

Kot bi uživala na samem dnu...
Požiram vse gnusne alge,
neprijetne tekočine.
Le odločitev.
Ali pa vsaj raztreščenje ob tla.
Nočem se utopiti
v lastnem nelagodju.

Vem, da me lahko še kdo
zaluča v višave.
Le zaplavati moram do gladine,
zadihati.
Veje so le farsa,
blato je le laž.
Vem, da nisem kamen.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---