|
Od Amadeus
|
|
Kaplje mi polzijo po obrazu,
naj se igrajo solze,
naj se igrajo žalost.
Vpijam vase razjokano nebo,
čutim to veliko nežno roko.
Lasje se kapljam ne upirajo.
Poležejo se in odpočijejo
na prerojenem obrazu.
Kot bi me razvajala
neskončna narava. Pogledam v nebo.
Rumena ognjena krogla
se že pripravlja na nasmeh.
Konec nežnega crkljanja dežja.
Že čutim božajoče žarke. Ni še konec.
To je najlepša terapija.
Prepuščanje naravi.
Odenem se v mavrični lok.
Prerojena in hvaležna. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)
|
