Večnost v tvojih očeh
se razblinja
in mehka trava,
ki vodi do tebe
se suši.
Večerni poleti v nebo
so prehitri

in vonj po rutini
ne obljublja užitka.

Daješ in vzemaš,
rojevaš in ubijaš.
Moje življenje se prekinja
in ti skupaj z njim.
Gasiš mi žejo,
a hkrati izsušuješ srce.

Mogoče pa midva nisva več,
mogoče tudi nisva nikoli bila.
Jaz in ti-
mogoče res le naključje hitrosti,
ki naju je privedla do trčenja.
Do zamrznitve čustev
in izničenja dvojine.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---