Ko v senci figovih dreves
boš božal mojo voljno dušo,
ne krivi kače, jablan in oči
za svojo šibkost,
za brezupnost najine poti....

namesto nje so upravljali njen svet
utopila je žalost v steklenički tablet

zdaj pomoči ji vec ni
poti nazaj videti ni Beri dalje...

Danes živimo v svetu najrazličnejših erogenih con.
Za dosego skupinskih multiplih orgazmov.
O mejah ne duha ne sluha.

Zavist zelena
in visoka, s peno
na ustnicah je

prihrumela s
pestjo usekala po
mizi, siknila

Luna sanja moje sanje,
vsako noč se pogrezne vanje,
vse je tiho, to mesto spi
in tako nedolžno se mi zdi. Beri dalje...

Vse se prične ob zori,
tam, kjer se konča morje,
ob prvem svitu,
v zavozlanem srcu,
utrujenem...
in vse bo...

Prepredajo me žile črnih misli,
ovijajo in zvijajo moje telo,
na nohtu noge mi poganja lokvanj,
izpraznjene oči še iščejo nebo. Beri dalje...

Kako neznane sile
me vlečejo v življenju,
kako težko si sledim...
Ljubezen je edino kar
resnično želim,
darila ne morem...

Ranjena ptica sem
Tvoj molk polomil mi je krila
Sem nemočna bilka
Burji ne kljubujem.

Odidejo naj mi misli,
pregnala bi vso žalost,
zbežala od neznanega sveta.

Smehljala se svoji senci.
Ona bi me...