Od Yggradsil
|
Včeraj sem na gozdni poti, v hladni zemeljski samoti, srečal Gajo, ki na vozu čez deželo je drvela, ...
da se zdeli med drevesi jekleni, blatni sta kolesi kot prikazen, ki iz svetá sanj, je v sanje svéta pobegnila, da prepereli ideal z jesenskim listjem bi prekrila. Vprašal sem jo: "O mogočna! V čem globlji smisel je obstoja?" "Smrtnik naj ne išče bistva; miru ne najde duša tvoja. Pojdi, živi dan na dan, dokler žene te življenja sila; kmalu te preraste mah," mi ošabno je odgovorila. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |