Smrt, težka, polžasta zasledovalka,
minljivim tkalka mreže večnosti,
brez razgledov razlezena praznina,
ponosna davež,
ki poželjivo oponaša dihanje mladosti,
deviška, pojoča nabiralka sramnih dlačic,
navdahnjena kalkulantka prihodnosti,

z decimalnim usmiljenjem občutena
prijaznih obrazov udobnost pozlačena,
dišeč grabežljiv cvet majhnih zloščenih rokic,
ki ne izpuste najmanjšega kamenčka,
da ga zlomi, zdrobi, zmelje v zvezdni prah
in lačno posesa.

Prah pa poleti, leti, lebdi
dokler se upanje otroško ne razpre,
da sredi gnilosti zrejene sestradanke,
se novo moje dete porodi.
Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---