Napisal/a bellmur, v sobota, 23. jul. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Art trip with twigs: nenavaden zapis na letaku, reklama namenjena bedaku, zbiralcu takihle sloganov.
Že od nekdaj sva prijatelja, prebirava temne strani časopisa, svojih težkih, morečih dogodkov zbiratelja, preštevava gube in piševa dva spisa. Korakanje po sladoledu, mehko, teatralno, veličastno. Solze točijo v potokih pesticidnih- popil bi jih on zdaj slastno. Vleže se nazaj na vetrne blazine, svoje okončine do onemoglosti steguje, hoče ga za sebe,za ujetnika, z njim ne blagruje, zasopihan do,... skoraj do kome se rine, rine, rine... Rine se, kakor da bi silno hodil po močvirju, potiska z vso močjo vse svoje kerozinasto telo, in vse sebe, kar ga je, in nima želje po premirju. Spet mu je kladivo zmlelo podzavest, gospodinja, ki udarja po orehih, tako narava njega tolče, da mu trdna poka, razpoka vest. Občuti neko mržnjo ob pogledu na srnice, ki se pogovarjajo med sabo. Policajke so, ki približanje mu branijo, da bi se on pomenil s tabo. Le od daleč opazuje, to so twigs-vejice, otrpne z lastno čarovniško palico z brezumne distance. Drevo in vejice, vejice, vejice, vejice... življenje, vejice, razvejane, razvejana krošnja krošnja, vejice, odtrgane, odložene na zemlji ponovno dajejo vejice, vejica zakladnica mošnja brez dna, potuje sem ter tja, ona-vejica blizu drevesa, druga daleč, takšna je duša v življenju, krošnjasta, polna vejic, potem se odtrgajo potujejo, ene večje, druge manjše, deblo vejica večja povezava, tja ni videti, v korenine, do dna, tja lahko pride samo vejica, ne to ni celota, nekaj manjka celota je drevo, mogočno in lepo... Vejica. Vejica v roki. Zdaj spomni se letaka, pohiti nazaj, (mos_sb_discuss:5)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|