Odprla sem žilo
in ti dala piti,
kar mi je vrelo v krvi,
dvignila skalo, da si uzrl,
kaj je drobila pod težo

in izvedeti ne želela,
so moji sokovi ti dragi,
po kapljicah sem se zlivala
vate in te željno pojila.

Oprosti mi,
nisem spraševala,

le dlani sem se oprijela,
rdeči zaton srca
v sočutje ti ponudila
in tvojim očem novo obleko
pod tančico razkrila.

Ne poznaš mojih prepadov,
ne veš, kako pečejo iskre,
ki se krešejo iz mene
kot iz jekla,
ne poznaš bogov,
ki grmijo na vrhu vulkana
tik pred izbruhom,
ne ječanja od sonca
ožganih vrtov.

Boleče so solze,
ki tvoj ovratnik jih pije,
po ramenih naj
v pozabo spolzijo in
nikar, le nikar ne
trkaj na vrata,

lahko jih odprem.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---