Napisal/a ingriddrozg, v nedelja, 31. jul. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nekoč prijazna nežna in nedolžna, postala je pošast. Želela si je srečo vseh, ljubezen, potem jo je zanimala le še oblast. Kaj jo je tako spremenilo, kako je lahko iz zlatega srca prišlo ven čustvo plesnivo in gnilo.
Kaj me je tako spremenilo?
Ko bom velika bom čistilka. Zato ker imamo v vrtcu eno tako prijazno čistilko, ki se z nami igra in pogovarja. V službo hodi od daleč daleč peš, in ko bom velika ji bom kup'la avto, da se bo lahko peljala. Ko bom velika, hočem bit takšna kot ona. Sedaj sem malo zrasla in ne vem kdo sem in od kod sem se vzela. Bom pastir in bom ovce pasla, ali tako kot moja mama življenje v revščini živela? Lahko bi bila arheologinja, morda zdravnica ali psihologinja. Lahko bi letala po zraku, lahko bi živela čisto pri tleh, lahko bi igrala pri slaku in raztegovala njegov meh. Kako naj vem, če sem sposobna? Nimam odličnih ocen in pravijo, da je to napaka usodna. Kako naj vem, katera pot je prava? Ko pa sem sama otročja in naivna je moja glava? ... Odločila sem se! Postala bom ekonomistka. Tam je elita, tam je slava, tam se od denarja bliska. Skoraj, skoraj te že čustim uspeh. Skoraj skoraj te že imam. Vem, da se ne dotakne vseh, ampak jaz sem nekaj, jaz nekaj veljam. Oooo, ko bi te le že lahko imela, ko bi te le že lahko čustila .. in bila velika.
... Elita! Kaj mi boš dala in kaj mi boš vzela? Mi boš dala srečo, ali bom še bolj trpela? Dala mi boš ime, povedala mi kaj se sme in kaj ne .. vzela mi boš dušo, vzela srce.
Naučila me boš govoriti in kako čustva dobro skriti, pokazala mi boš vse stranske poti, me napolnila s ponosom za vse večne dni. In vsi drugačni od tega so bedaki, vsi drugi so siromaki.
...
Postala sem direktorica!
O ne ne ne, stvari se delajo drugače, poslušajte mene ali pa adijo vaše plače. Kako mislite, da sem prilezla tako visoko? Če bi razmišljala tako kot vsi, bi delala v tovarni in od daleč gledala to stroko. Medtem ko vi delate, nekdo razmišlja. Vi greste domov, zame ni zatišja. Jaz neprestano nekaj tuhtam, ker sem odgovorna, odgovorna, da delam ne da luftam. In ko smo že pri luftanju ... Čestilke, trga se vam od plače tista svinjarija tam, in me sploh ne briga kako je to nastalo, počistite takoj! Da vas ni sram. ... Ah, vi ljudje brez vezni, kako ste majhni, ko vas takole gledam. Jaz sem elita, jaz sem glavna, ... nič več se ne furam z vlakom, samo še avti, limuzine .. jaz sem zakon.
Če še malo delavcem odtegnem, se še noro bogata stegnem, če državo mal nabrijem, se še v dinarčkih umijem ... v zalti krsti zgnjijem. O kako velika so moja krila, ogromna so zrasla! Kar na oblak se bom usedla in enga skadila, in od tam bom ovčice pasla .. kako velika sem zrasla. ... Ko bom velika, bom čestilka. Zato ker imamo v vrtcu eno tako prijazno čestilko, ki se z nami igra in pogovarja. Včasih joka, ker ji v službi ne dajo vseh dinarčkov, ampak jaz sem ji rekla, da naj ne skrbi, ker ko bom velka, ji bom pomagala.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|