Pogrešam... pogrešam zraka slani vonj,
pogrešam šumenje borovih vej,
zvezd sij močan, morja topel val,
pogrešam kraj kjer si.

Kdaj se iz poletja izvil bo zadnji vzdih?
Hočem da ostane, da voda me objame,
želim ponovno pogledati ti v oči,
se dotakniti tvoje roke, ko pomagaš mi.

V sanjah plujem spet z ladjo majhno,
zame lepša ladjica ne obstaja,
na njej si ti, tam si, tu te ni,
pogrešam te, bolj kot sonce, bolj kot vse.

Kako naj opišem čustva svoja,
ni verza dovolj mogočnega da tebe bi opeval,
da opeval tvoje bi napake,
ki zame so popolnost...

Iz gleva naj mi uide misel,
da te videla ne bom nikoli več,
do konca sveta, vsa morja bi preplavala,
goro vsako zate bi premagala.

Prosim počakaj me tam,
tam kjer v vodi se prelivajo vse barve,
kjer izgubila sem razum, pustila sanje,
počakaj da se vrnem, da užijem tvoj bežen dotik...

Izgubljam se v mislih, besedah,
pesem nima več pomena,
življenje pa s pesmijo se enači...
Nazaj... hočem nazaj v mali raj.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---