Od Marlene
|
Ob tihih jutrih kot danes, želim pomesti s pričakovano sivino dneva. Sedeč na robu prazne postelje sortiram misli prejšnjega dne, sanjam sanje prejšnjih noči, poslušam nemočne glasove srca.
Ob tihih jutrih kot danes, občutim vso težo bodočnosti sluteč samoto prihodnjih dni, ko želje trčijo ob steno resnice in rinejo vztrajno skozi zid zavedajoč se jalovosti početja.
Tedaj želim, da bi moja duša, kot toliko drugih, našla mir in v tihem jutru odplavala stran, osvobojena želja, niču v objem. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev) |