Smaragdna cesta mesta sanj
kliče me k tolmunu misli.
Pogled ujet v ogledalu
drsi čez prepade minljive naslade
večnosti v objem.

Kaldera rdi v zarji vseh sonc,
ki topijo se na oljnem nebu.
Vonjave me vodijo v daljave,
čez polja minljivega vesolja,
večnosti v objem.

Kaj je večnost?

Krik tišine ki ne mine,
neprekinjeno odzvanja
davna valovanja misli.

Kje so meje?

Ptica, ki zapušča veje
išče razpokane oboke,
da v njih si novo gnezdo naredi.

Srce darujem večnosti,
da porečem:
"Ljubil sem!"

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---