Napisal/a rumeni_labod, v nedelja, 21. avg. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

I.

Pritekla si stran. Odmev. Odveč
od mene, daleč k meni. Tja.
Kjer ni brez sonca, ni brez zemlje,
ni brez vonja. Blizu telesa, blizu
topline; obsedenost z vonjem, tvojim,

pristnim, potnim, živalskim. Nabrekla
vsa, topla vsa, gibčna vsa, samcata.
Si ne dopustim. Svetiš tvoje oči,
žariš svoje lase, mokriš tvoje ustnice
in mokriš svoje ustnice.
In dotik in obraz in dotik in
vrat in dotik in dojke in dotik in na,
trebuh in dotik in ... dotik,
morda več in vem več kot dotik.
Zopet, zopet.

II.

Združila in si plazila
krhke boke v nestrpno ležanje.
Krotiš privlačnost toplih ustnic.
Samosvoja potna golota.

Meso ob meso udarja,
tleskanje in trdo kamenje.
Bila si mokra in krhka.
Jokala si.Podrhtavajoč preko kože
tvojo slast.
Ker te je bolelo. Naježena.
telo si zadajala ob telo (svojo kazen).
Sladka grešnost. Tu, (in) zdaj.
Udarec in udarec in udarci.
Koža je še vedno mehka.
Zlepili so se ti lasje.

Samosvoja potna golota.
In nimaš vajeti, da krotiš.
Telo. Razkrito in tvoje 
brsteče na dojkah (rahlo lepljivi pot).
Drhtijo, ne na tvoj znak.
Koža na tebi razsežni lepljivi pot.

III.

Blizu si. Vem. Čutim te.
ne vidim. Ne slišim. Voham.
verjamem ustnice, tvoj dih, kožo.
Prečkala si me v tišini.
Vračaš se.
Dotik. Moker je in topel je.
Drget je tvoj.
Božaš me z dolgimi lasmi,
oči so polne prič.
Globoke, čiste. V ljubkost
upogibaš svojo strast.
Hlastno, neukrotljivo plezaje
veke preko.
V plesu jezika gibko ukrivljaš čas.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)