Napisal/a rumeni_labod, v nedelja, 21. avg. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
I. Pritekla si stran. Odmev. Odveč od mene, daleč k meni. Tja. Kjer ni brez sonca, ni brez zemlje, ni brez vonja. Blizu telesa, blizu topline; obsedenost z vonjem, tvojim,
pristnim, potnim, živalskim. Nabrekla vsa, topla vsa, gibčna vsa, samcata. Si ne dopustim. Svetiš tvoje oči, žariš svoje lase, mokriš tvoje ustnice in mokriš svoje ustnice. In dotik in obraz in dotik in vrat in dotik in dojke in dotik in na, trebuh in dotik in ... dotik, morda več in vem več kot dotik. Zopet, zopet. II. Združila in si plazila krhke boke v nestrpno ležanje. Krotiš privlačnost toplih ustnic. Samosvoja potna golota. Meso ob meso udarja, tleskanje in trdo kamenje. Bila si mokra in krhka. Jokala si.Podrhtavajoč preko kože tvojo slast. Ker te je bolelo. Naježena. telo si zadajala ob telo (svojo kazen). Sladka grešnost. Tu, (in) zdaj. Udarec in udarec in udarci. Koža je še vedno mehka. Zlepili so se ti lasje. Samosvoja potna golota. In nimaš vajeti, da krotiš. Telo. Razkrito in tvoje brsteče na dojkah (rahlo lepljivi pot). Drhtijo, ne na tvoj znak. Koža na tebi razsežni lepljivi pot. III. Blizu si. Vem. Čutim te. ne vidim. Ne slišim. Voham. verjamem ustnice, tvoj dih, kožo. Prečkala si me v tišini. Vračaš se. Dotik. Moker je in topel je. Drget je tvoj. Božaš me z dolgimi lasmi, oči so polne prič. Globoke, čiste. V ljubkost upogibaš svojo strast. Hlastno, neukrotljivo plezaje veke preko. V plesu jezika gibko ukrivljaš čas.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|