Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V objem so nas rumene sončnice sprejele, te lepe rože so kot sonca sij, kod da vedoč da radosti nam manjka, kod da vedoč da duh je poln skrbi.
Saj ne, da cvet bi našel mi vse smisle, saj ne, da cvet bi kriv bil prav vsega. A tisto majhnega, kar mi do sreče manjka, to mi lahko da cvet tega sveta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.