1

Vsak mesec slavljena angelska roka
odpira šampanjec pričakovanja
smisla. Iz mene vre rdeč studenec
luščenja prostora za telesce. Človeško
navadnost prekrije občutljiva koža,
še rahlejši ščit.

2

Ne vem, zakaj me je svet izbral. Tako sem daleč smislu
biti ženska - in zdi se, da se v poležavanju na kavču
odmikam rojevanju kala semena dvojine, najčudovitejšega
stvarstva. Začenjam verjeti v kičaste poroke z labodi, drevoredi,
kjer se govori o imeti srečo. Nikoli ne bo dovolj
biti zadovoljen. Zato me v sredo popoldne, ko sprehodim Kajo
in si umijem lase, oblecite v belino. Ovenčajte me z malo
šmarnico, posadite na konja in ga poženite v pomladni
dol. Med zelene trave bom zabredla - moram najti ženina.
Pa naj bo v stilu
minimalizma.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---