Od Biba
|
1
Vsak mesec slavljena angelska roka odpira šampanjec pričakovanja smisla. Iz mene vre rdeč studenec luščenja prostora za telesce. Človeško navadnost prekrije občutljiva koža, še rahlejši ščit.
2
Ne vem, zakaj me je svet izbral. Tako sem daleč smislu biti ženska - in zdi se, da se v poležavanju na kavču odmikam rojevanju kala semena dvojine, najčudovitejšega stvarstva. Začenjam verjeti v kičaste poroke z labodi, drevoredi, kjer se govori o imeti srečo. Nikoli ne bo dovolj biti zadovoljen. Zato me v sredo popoldne, ko sprehodim Kajo in si umijem lase, oblecite v belino. Ovenčajte me z malo šmarnico, posadite na konja in ga poženite v pomladni dol. Med zelene trave bom zabredla - moram najti ženina. Pa naj bo v stilu minimalizma. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |