Napisal/a Corva negra, v sobota, 10. sep. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Duša utrujena je že od vseh skrbi,
razočaranj,
srce omagalo je že,
prevečkrat ranjeno je bilo, razbito.
Misli zbrane več niso, zmedeno letijo po glavi mi
in ko najbolj je hudo, vse nekam odleti.
V mislih odletim kot ptica,
kot ptica črna v noči nekam drugam,
ne razmišljam več, ne čutim bolečine,
svobodno letim od težav stran.
Letim tja nekam v neskončnosti,
kjer ni skrbi,
kjer nihče ne rani te,
kjer nikogar ni.
Svobodno letim, brez ovir in preprek,
kamor ponese me veter, da najdem srečo,
varen objem.
In tam duša odpočije si,
srce spet z radostjo napolni se
in tam misli spet si uredim,
da lahko naprej živim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|