|
Od Amadeus
|
|
Malo, čisto malo in
začutim dah na vratu ...
In božam tisti mali
košček sveta,
nekje nad popkom.
Tik nad popkom.
Ja, tam bi rada bila.
Sploh ni tako daleč, vem.
Od kje ta želja?
Le od kje, a ne?
Ni tako malo tisto malo.
Veliko več je kot veliko. In že čutim igranje s prsti,
to prepletanje vzporednih misli.
Blazinice bolijo od ugodja.
Ni kaj, lepo je brati jagode.
S teboj, nekje na nebu. Saj veš,
v tvojem objemu
se mi nikoli ne spi.
In tudi sedaj ne.
Da ne pozabiš.
Zbudi me. Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev) |
