GLEDAM PROTI NEBU. GLEDAM ZVEZDNATO NEBO.
NE VIDIM UTRINKA. NE VIDIM GA, GA NI.
NE PONAVLJA SE ŽE NEKAJ ČASA, NI GA KER NJEGA NI.
ODŠEL JE IN UTRINEK Z NJIH. VZEL GA JE S SEBOJ.
NIKOLI TA UTRINEK VEČ NE BO MOJ.
POSVEČAM TI SVOJ PRVI UTRINEK, KI SEM GA DOŽIVELA OB TEBI.
NAJ BO PRVI IN ZADNJI V MOJEM ŽIVLJENJU.
NAJ NIKOLI VEČ SE NE PRIKAŽE NA NEBO, ČE TE OB MENI NE BO.

POKLEKNILA BOM POD ZVEZDNATO NEBO.
SVOJE ROKE BOM PROTI NJEM IZTEGNILA,
ZA TEBOJ SOLZICO SPUSTILA.
SOLZA BO PADLA NA ZEMLJO IN VRTNICO ZALILA.
IZ KORENINICE LEP BELI CVET BO RAZVILA.

UTRGALA BOM BELI CVET, SE V TRNJE ZBODLA.
KAPLJA BO KRVI NA ZEMLJO SE SPUSTILA IN JAMICO ODKRILA.
ZEMLJICA SE BO ODPRLA, JAZ PA BOM LEGLA IN SE ODPOČILA.
NE BO VEČ BOLELO, KER  SE NE BOM ZBUDILA.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---