Od Biba
|
1
stekla sem iz Makovega polja zapuščam v celofan zavite čajanke
ko sem pod lipo objemala tebe in najinega otroka
ogolila sem cvetlice loči se zadnji list od rumenega kroga pada z mislijo Ne ljubi
2
ko se pobiram po padcu iz Makovega polja se zavem da nočem več piti iz tvojega keliha poljubov ki ga dvigaš k meni svojemu kvazibogu. ti vendar ne veruješ - samcat posedaš pred politiko in se zaupaš razumu. še sem fikcija samo telo v peščeni postelji polna mrtvih školjk mahu z dna in pikajoče soli zate v mimozah. tvoje sence ne zapuščajo že ostarelih sanj. ne ne lovim več roke sredi makovih deklic. ko se pobiram me trave jemljejo vase za svojo. daleč, daleč, vedno bliže prihaja neti s karo piknik-deko. sedeti na njej bo popolno.
3
Hibernacija je druga zgodba. Zdaj, ko mirujem, sem lačna. Vidim prince, ki se postavljajo pod mojim stolpom in sekajo. Nočem čutiti kaplje znoja na mestu poljuba in zatohlih objemov. Dišal bo po mimozah, vpetih v krila Ikarjevega leta. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|