Jutro se utaplja,
v bolečini praznega kozarca,
ki dlan ga bolno stiska.
To noč je duša izkričala,
sled luči,ki je ni spoznala.

Mrtve zarje tihe upe,
Kot grobar je solza pokopala.
Ti pa si ostala.
Tja čez meje,
kamor bol ne seže,
vse si moje odpeljala.
Ti pa si ostala.
Nekje v včeraj,
ali še en dan nazaj.
V meni pa za zmeraj,
ostal dotika je sijaj.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---