"Čuj kolega,maš kaj drobiža?"
se mi hitro bliža
njegova podoba.
Pogledam ga v oči. 
Človek kot mi.
A vsak od njega beži.

Pravijo da smrdi.
Da je umazan,pijan.
Vsak božji dan.
Nič mu ne damo.
Še zase premalo imamo.
In hitijo naprej
po nakupih brez mej.
Gledam za njimi.
In gledam spet njega.
Le kdaj bo usoda
njih kaznovala,
ker izdajo človeka.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---