Predstavljam si jo v družbi nad
zalivom. Sedi s prekrižanimi nogami,
malo odmaknjena posluša modrovanja vrstnikov
z obale. Situacija je zanjo neznanka. Komaj ve,

da je morje slano. Vendar imajo skupno vednost,
kako sol deluje - v očeh, na ranah, kakor začimba
v juhi in besedah. Počuti se kot med brati. Lahko bi govorila o njih:
pravniku, veterinarju, polkovniku in dninarici,
desetnici, ki ji je vojna ljubljenko čitanko
spremenila v pepel. Pa ne bo. Povedala bo kaj o kokoših
in mačkah, morda še o tem, kaj bo skuhala za
kosilo. Ribiči so poročeni s podobnimi njej. Ko se razkropijo po ohlajenih
hišah, jo pridem iskat. Smehlja se: Tudi zanje je postal svet prehiter.
Mreže so pretežke za njihove gube. Predvsem, če so ribe v njih.
Tako počasi so odšli.
V njihovem tempu
loviva svet.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---