Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ena minuta sovpada z veličino Mont everesta! Ena ura svojo ogromnost kaže v osi okoli sonca! Čas teče… Črni kazalec leze prav počasi… Leze kot da se noče niti premakniti! Vsakih nekaj minut moje telo vzdrhti od strahu in bolečin… Do kdaj bom ujet tukaj?
Tukaj, v tej boleči pravljici kjer ni izhoda! Samo čakaš, da se ti odprejo vrata! A neveš kdaj… Tik tak…tik tak… Poslušam zvok sekundnega kazalca… Kako strašljivi so ti toni… Njihovi udarci so rezki…zaničljivi… Kot da ti skušajo povedati, da boš še čakal… Kot da se ti hinavsko nasmihajo… Poln od vseh mrtvih misli…čakaš… A vendar se zaveš…da ne čakaš samo na izhod… Ne čakaš samo na izhod iz viharnega krožnega prometa… Ampak te zanima tudi vrsta izhoda… Ali bo črn, kot je črna temna noč sredi gozda… Ali bo svetel, kot sončni žarki, ki prodirajo skozi oblake… Čakam… Tik tak…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
