Napisal/a Bellmur, v sobota, 08. okt. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kar je bilo med nama, na pesku, kot dragulj bledeč, zapela v noč mi je obala, prislonjen goli, bor štrleč.

Nikoli zvedeti ni dano meni, kam sonce je zašlo takrat; da vse med nama je končano razkril mi je debeli mrak. Na nebu širnem komaj trza ena sama, drzna repatica. Greje srce mi noč mrzla, šum, ko v večnosti pronica. Zdaj posedam pod oblaki, med vinogradi živim. Vsake kaplje mi je znati, da se z ljubeznijo pojim.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)