| Napisal/a Bellmur, v sobota, 08. okt. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kar je bilo med nama, na pesku, kot dragulj bledeč, zapela v noč mi je obala, prislonjen goli, bor štrleč.
Nikoli zvedeti ni dano meni, kam sonce je zašlo takrat; da vse med nama je končano razkril mi je debeli mrak. Na nebu širnem komaj trza ena sama, drzna repatica. Greje srce mi noč mrzla, šum, ko v večnosti pronica. Zdaj posedam pod oblaki, med vinogradi živim. Vsake kaplje mi je znati, da se z ljubeznijo pojim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
