|
Od mathea
|
|
Odprla sva steklenico parfuma
razlil se je vonj skozi lase
veter ga češe
in boža oblake
boža vrhove dreves
drami ptice
seda na usahla lica starčkov
ki se na klopci sredi parka držijo za roke
odprla sva steklenico parfuma
in se polila z oljem rož
drseče kapljice
balzamirajo željno telo
vonj v ekstazi puhti
in se zavija v rjuhe
zidovi so mehki
vodnjak ima moč
in ceste so razigrane
razbila sva steklenico parfuma
zdaj mrtvec leži na tleh
stopava po tekočini
ko loviva še zadnje metulje
v izgubljenih poljubih
opijanjena prevelike strasti
padava si v naročje
in se utapljava v luži
ki premočno diši Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)
|
