V večnosti izgubljena
Tam, kjer bitka nobena ni dobljena.
Pretaka se kri, plameni gorijo
Ona molči in z grozo gleda kako trpijo.

Želi si nazaj,
Nazaj v sončni raj
Po njem hrepeni
In upa, da vsaj še on živi.

Tema širi se okoli nje
Svetlobe videla ne bo nikoli več, se zave
Zakaj sem to storila?
Kaj če sem tudi njega umorila?

Na njenem grobu rože trga, kriči
Zakaj, zakaj, zakaj? Trpi...
Srca več nima
V prsih zja mu praznina.

Seže po njem, trdno ga prime
Zadnjič vdihne in globoko nož zarine
Kri brizga ven, on omedli
Tudi pri poslednjem dihu nje ne krivi.

Plazi se po blatu, grabi za korenine
Dvigne glavo a podoba nje izgine
Vidi ga, tam leži
Zakaj nič ne reče, zakaj molči?

Dve srci skupaj a izgubljeni
Kriv je kdo, da sta ugonobljeni?
Kje je ljubezen, kje je moč?
Še vedno blodita, še vedno je noč...

Komentiraj pesem na forumu.
(15 komentarjev)

---