Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Slovo

Slovo Natisni Priporoči prijatelju
Od Anch   
Ob slovesu te nisem spustila iz rok,
kot da čutila bi, da nikdar ne boš moj več,
za tabo ostal je – stok.

Bolečina, ki preveva srce,
spomin, ki na koške trga me,
sta spremljevalca zdaj zvesta,
kjer prej bil si ti, ostala je luknja,
globoka in tesna.

V temi noči,
v svetlobi dneva,
rinem dalje svoj voz,
ki kot jaz ne pozna več lepote,
ne sonca, ne cvetočih teh rož.

In tako se trudim z nepremično stvarjo,
da bi jo spravila v tek,
kot Sizif, le da stagniram
na življenjskih poteh.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo