Včasih čisto sam,
zavit v prazen dan,
nemo dežne kaplje štejem.
In zaman si grejem,
na ostankih sanj,
ostanek svojega srca.

Naj preklet bo dan,
kričim,
ko tvoja dlan,
ki ji ne ubežim,
se je moje dotaknila.
Pa saj ti nisi kriva.
Ti si le tam bila,
nasmejana,lepa,
ko je usoda slepa,
najina pogleda,
v en pogled združila.
In videl sem takrat lepote,
ki videti očesu jih ni dano,
ki njih podobe nežne,
je le srce prebrati znalo.
Vem,takrat k tebi moral bi stopiti,
te objeti in ispiti,
z ustnic tvojih tvoj nasmeh.
Pa naj bil bi stokrat greh,
pa naj bi Bog me stokrat kaznoval,
ker vzel sem in sem dal,
vse svoje v tebi poiskal.
Pa sem kar stal,
ko si obrnila se in šla.
Zdaj si kaplja vsakega dežja,
solza sivega neba.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---