Čez obraz mi tvoja dlan,
kot dih otroka nežno zdrsne,
da občutek nepoznan,
z ustnic vročih dih mi jemlje.
Pa te sploh ob meni ni.

Le noč,
hladnega dneva kruta hči,
ima to moč,
da te nariše,kjer te ni.
Zato ne odprem oči,
ko lepota zarje po sobi se razleze.
Še globje se v nesmisel upa potopim,
padam in letim,
brez kril hitim,
skozi mavrice neštete,
ki očem so mojim bolečina,
duši moji mrtve sanje,
in breznu hrepenenja,
le nova so globina.

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)
  
 

---