Napisal/a intrigo, v sobota, 15. okt. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
To je prvic, da sem pesmi uredil v neko zame smiselno celoto. Po poteh hedonista je zame en cikel uma. Za vas...kdo ve. - Enajsta
- Dvajseta
- Deveta
- Pollux
- Petinštirideseta
- Osma
- Triinštirideseta
- Šestnajsta
- Oseminpetdeseta
- Sedemindvajseta
- Enaindvajseta
- Štirideseta
- Nulta
Enajsta Entrance point Z raztegljivo žalostjo se skoz mene sprehajajo nenasitni vragi nasilno vstopajo vame in ne pustijo svobodno dihati Vzamejo si moj notranji mir za lasten užitek in poteptajo upe na duševni počitek Begam kot divja zver v kletki dolgčas je vroče železo in nenasitnost nedoživetega je omejenost v kateri se gibljem Čakam da se zgodi karkoli se ne zgodi Pa ni poti v nobeno smer poznane vsaka tlakovana cesta za ovinkom se konča v neprebojni fini koži če rjoveš izgubljaš energijo čeprav je maš toliko preveč Si utrujen a lahko bi tekel do nebes Misliš na smrt pa se ti zdi gnusna edino nemir v neskončnost je dosegljiva alternativa in sovražiš, da bivaš. Pa tudi to je neresnica ker čustev sploh ni oziroma so manifestacija lenobe lenoba je posledica pomanjkanja intrige ovire so, čeprav jih ni Na poti brezupa vztrajaš zaradi nesmiselnih razlogov a vendar je enako nesmiselno skreniti z nje Brezup uma grmi v tvoji duši in absurd se zdi ganljiva tolažba. Dvajseta Background check Tvoj oče se plazi mimo okna pohotno mu oko žari od naslade ves pijan tvoje mhke si kože želi. Povampirjeno oko mu joče za starimi časi ko spoštovan in vreden oče lhko svojo hčer si privošči. In med štirimi stenami preplašeno milo, dišeče dekletce kleči s prekrižanimi nogami tesno skupaj pol sile, pol si milosti želi. Deveta Target locked Moja boš ko te prebodem s šilom časa moja boš ko se kazalec zarine v dišeče meso moja boš ko Najvišji joče črne solze moja boš ko mi luč pogleda vzame tema moja boš ko sonce drugič v dnevu zaide In te depriviram sonca, sem tvoj bog! Pollux Decision Trenutek srca bolečino vzame zbodljaj v naslednjem poveže te v krog da čutiš misli misli čutiš in obratno ne obstajaš več če nisi z njo. Da jo z vetrom ne odnesel bi vremenar bi privezal z nevidno jo vrvjo na mé pil bi kri iz njenih ven in mešal z mojo kože vonj sesal bi v nesmrtnost to ujet. Mrtve rože bi prinašal ji v naročje penast blebetal bi ji v obraz lase, ki padejo z glave, bi pobiral z njih pletel bi spomin, bedak. Stapljal bi se z njeno dušo in telesom zlival bi se z njo z njo dvojino bi ukinjal ne glede na smrt ona jaz je jaz pa z njo. Petinštirideseta Tranquility List papirja marmor in jedilni list. S tlakovano kožo se drgnem. Dvakrat več neba ostaja za mano sramotilni steber ...je za mano. Za mano je kamen in za mano leteči pred mano le gnijoče meso. Osma Stalking 1 Skoz mrtve roke gredo od včeraj in skozi jutri vreščijo glasilke se šibijo in okno poči pod težo hladnokrvnosti Pa se ura ustavi in stena pobledi mehko je občutje po tem mehko kot kamnit kamen nagrobnika In užitek je blizu Triinštirideseta Stalking 2 Spet me izzivaš si nohte lakiraš žeja po tebi raste v meni Malo po moje Malo po tvoje Tu je vrhunec Uplahne moj kunec in žrtveno jagnje že tli Šestnajsta Epicentrum Pogled od daleč, izza vogla smrtonosen blesk v očeh oglje in ogenj. Veter ob ušesih in groza skozi grlo strgan in hiter. Veriga rožlja trga se, trga! Oseminpetdeseta Pleasure 1 Ko deviška se kri pocedi po umazanem suknu ob podpori Luči s prezirom skeniram obraz polno pljunkov je mlado telo označeno s kredo kjer z nebom se druži premlado meso. V očeh se s smehom igra mrmra na violino jezuitski napev z obraza nemir s telesa strgam smrad pajčevina obdaja nežno silhueto prinesem mačeto za spominek vretence imel bom deveto. Sedemindvajseta Pleasure 2 Ni dolgo kar je umrla še seva telesa lahen opoj Ko jo gledaš golo pred sabo komaj zadržuješ smeh. Približaš se ji z obrazom željno začutiš neznaten drget nedavno preminulega života in oblizneš njeno oko. Njene noge oklepajo tvoje grizeš njen vrat, belo kožo in dihaš v ritmu divje slasti utrgal si že uvenelo rožo. Sedaj se obvladaš na njej ti mirno počiva oko zaveš se svoje božanske moči saj skrunil si pravkar umrlo telo. Enaindvajseta Pleasure extended Fondue se vonja z odprtimi čakrami okuša se z benevolentnimi čekani golta se z ihtečimi križljaji in brazgotina od ognja souvenir. Fondue - pekel bom zvečer, mamljivo dovtipi v službi, trafika, vlak, šaljivo Kazalec ročne ure spravlja me v obup. Pade mrak - udarci noža prav ganljivo pojem, režem kos po kos, melodijo si igrivo Naslado mi povzroča - spomin na... kar danes je fondue.. nekdaj kričanje in jok. Štirideseta Harmonious tranquility Smejoči obrazi v tišini jim škripajo ustnice Prijazni pogledi Krohoti Pet dag šunke na mizi toplina v srcu Krof in solata Prezir Kje si zdaj, Mojca da ti s cvetačo izmijem oči? Ni te, ni!! A šunka na mizi še vedno diši Nulta To be continued Mnogim se jutri bo dogajala krivica greš z dobrimi nameni kupit bika, doma pogledaš..bla je pač telica Milijon lačnih tepe se za kepo riža še tistga k mu rata jutr pokosila bo zahrbtna podsaharska griža Vsak stošestindvajseti ugotovu zjutraj, da je peder starša sta se ga odpovedla..jima pač najeda...ker nonstop nosi leder Vsazga trinajstega v glavo jebe alko sej za jetra mu ni mar...je itak dobu aids s tisto ukrajinsko plesalko Od brata brat jutr brizgnu si ga bo poslednjič škode ni prevlke, mu je bla v lajfu edina želja posnet nizkoproračunski pornič Camusu danes ali včeraj je umrla mama kmal zatem na smrt ga obsodila bo država Hitler zakuru prbližn miljavžnt slovanskih Bertov in Bertolin valda čez čas se je ustrelu, ko dobu je račun za plin od ženske, k je skočla z WTC-ja brez poslednjga klica ostal je majhn košček jeter in skoraj netodaknjena ledvica Nonstop brutalnosti in žalost, przanešeno prav zares nkomur ni men pa kljub temu nonstop se smeji, k se mi po glavi rolaš Ti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|