razvejan pogled
tisočerih obrazov
buli vame kot
migetajoči rep
dvoživke
ki nikoli ne umre

se razdvaja
podvaja
plevelsko množi
se navdaja mojega strahu
tesnobe
in me končno pahne
v sluz njihovih
želejastih zenic
in tam sem kot smet
tujek moteč

solzim milijone oči
ki me mečkajo
s svojimi grobimi prsti
in dolgimi nohti
zamazanimi z blatom
hinavščine in laži

na svetu sem nič
v sebi sem vse

In lepo je biti vse v niču.
Vreden drugega.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---