Kamo čemo krenuti odavde
još jedna zatvorena vrata
još jedna soba bez izlaza
još jedna igra koja me iscrpljuje
još jedna vi...

Lastovičji let,
nad zaprto tovarno.
Prihaja pomlad?

Z modrimi ustnicami vetra
seješ poljube
nad pokrajino mojega telesa.
Iztočen sem med pelin, sivko in timijan.
...

Zrem v nebo; polno črnih oblakov se podi po njem.
Zakrivajo sonce in močijo moja lica z dežjem.
Upam in upam, da posijal bi kakšen žarek ...

Sovražim občutek
ki mi ga daješ
vedno znova se sprašujem
zakaj sem to storila
a vendar ne najdem nobene...

Opazujem rosenje trave
jutro je
in jutro pozna mojo čistost.

Zato me ljubkuje.

V veter položi slike
Beri dalje...

Nikoli si ne bi stavljal pred
oči so ponekod samo luknje
kamor padeš in si izpljut
odplujem v večere ki ujamejo
met med vč...

Ne upam ozreti se za tabo,
ko počasi stopaš čez promenado.
Ne upam si položiti pogleda na tvoje telo,
ker zame premočna bolečina bo ...

V dvorani med vrstami stebrov
v dorskem slogu doprsni kipi,
torzi brez glav ali rok.

Vrata odprta na ...

On je in ima dve stvari.
Njo in osamo.

('Vse si mi' ji nežno reče,
čeprav je že pozabil kako je vse: