Napisal/a Viking, v sreda, 02. nov. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vrhove prej surove zdaj pobelil bel je sneg
in kakor njene grudi, špica v višine zre,
zre proti nebu, ki sam sebi se neskončen zdi,
mene trga od lepote, trga zdaj me od strasti.

Vrhove prej surove zdaj pobelil bel je sneg
in kakor njene grudi, špica v višine zre,
zre proti nebu, ki sam sebi se neskončen zdi,
mene trga od lepote, trga zdaj me od strasti.

Krogla meče žarke na vrhove v beli sneg,
Ti se bleščijo v soju, kakor lesk v njenih se očeh,
lesk, ki se po hribu nevidno razbeži,
mene pa spoznanje žre, da trenutno je ob meni ni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)