| Napisal/a vijolica, v torek, 09. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Oklevajoč, neodločen,
šepaje mi prihajaš naproti.
Daj mi vendar svojo palico,
da z njo pobrskam
po gnilem rjavem listju,
da izbrskam ven, privlečem na plano,
vse tisto, kar je tako dobro in sladko,
če se le dovolj dolgo kuha...Morda bova potem končno le pomirjena
zvečer z istim steklenim pogledom
brez izraza na obrazih
gledala večerna poročila
brezizrazna.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
