Napisal/a vijolica, v torek, 09. nov. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Oklevajoč, neodločen, šepaje mi prihajaš naproti. Daj mi vendar svojo palico, da z njo pobrskam po gnilem rjavem listju, da izbrskam ven, privlečem na plano,
vse tisto, kar je tako dobro in sladko, če se le dovolj dolgo kuha...Morda bova potem končno le pomirjena zvečer z istim steklenim pogledom brez izraza na obrazih gledala večerna poročila brezizrazna.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|